Vodnik

Delavci na kmetiji: evidenca delovnega časa, sezonsko delo in varnost pri delu

Kdor na kmetiji zaposluje ali najema delavce, vodi dnevno evidenco delovnega časa, pri sezonskem delu sklene pogodbo o začasnem delu v kmetijstvu (največ 120 dni na kmetijo in 90 dni na delavca) ter uredi varnost in zdravje pri delu.

Posodobljeno 15. 9. 2026 · približno 3 minute branja

Evidence o delavcih niso kmetijske evidence, a jih inšpekcija dela preverja tudi na kmetijah. Od 20. novembra 2023 velja spremenjeni Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je razširil podatke, ki jih mora delodajalec voditi dnevno (vir: ZEPDSV, Uradni list RS 40/06, 50/23, 24/25). Od 1. januarja 2026 začasno in občasno delo v kmetijstvu ureja novi Zakon o kmetijstvu (ZKme-2).

Kaj mora vsebovati evidenca delovnega časa?

Za vsakega delavca delodajalec dnevno vpisuje: število ur, skupno število opravljenih ur s polnim ali krajšim delovnim časom, nadure, neopravljene ure z nadomestilom in brez njega, čas prihoda na delo in odhoda z dela, ure v posebnih pogojih (nočno, nedeljsko, praznično, izmensko delo), ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ter tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu; podatke o posebnih pogojih in tekoči seštevek lahko vpisuje mesečno (vir: ZEPDSV, 18. člen). Evidenca se vodi od sklenitve do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, dokumenti se hranijo kot listina trajne vrednosti. Delodajalec delavcu omogoči vpogled v evidenco in ga do konca plačilnega dne pisno seznani s podatki za pretekli mesec (vir: ZEPDSV, 19. člen).

Evidenca se lahko vodi papirno ali elektronsko; elektronsko vodenje je obvezno, kadar ga delodajalcu z odločbo naloži inšpektorat po pravnomočno ugotovljeni kršitvi, ali na predlog sindikata oziroma sveta delavcev pod pogoji iz zakona (vir: ZEPDSV, 19.a in 19.b člen).

Kako je urejeno sezonsko delo v kmetijstvu?

Začasno ali občasno delo v kmetijstvu je oblika dela za panoge sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo in zelenjadarstvo, kjer je zaradi vegetacije ali sezone potreba po delovni sili izrazito povečana. Naročnik je nosilec ali član kmetijskega gospodarstva, vpisan v RKG, izvajalec je fizična oseba; delo se opravlja na podlagi pisne pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, ki je pogodba civilnega prava (vir: ZKme-2, 30. in 31. člen). Za to delo veljajo določbe zakona o delovnih razmerjih o prepovedi diskriminacije, delovnem času, odmorih in počitkih ter prepovedi dela otrok (vir: ZKme-2, 31. člen).

Omejitve: na posameznem kmetijskem gospodarstvu se tako delo lahko opravlja največ 120 dni v koledarskem letu, posamezen izvajalec pa ga sme opravljati največ 90 dni v koledarskem letu, tudi če dela pri več naročnikih (vir: ZKme-2, 32. člen). Naročnik dnevno vodi evidenco z osebnim imenom in naslovom izvajalca, številom opravljenih dni ter podatki o izrabi delovnega časa, vključno s točnim časom prihoda in odhoda, in jo hrani pet let po izteku koledarskega leta, v katerem je bila pogodba sklenjena (vir: ZKme-2, 33. člen). Bruto urna postavka ne sme biti nižja od bruto minimalne plače, preračunane na uro (174 ur na mesec); najnižjo postavko vsako leto do 1. aprila določi minister in objavi v Uradnem listu. Plačilo izplačate v 15 dneh po opravljenem delu oziroma do 15. v mesecu za pretekli mesec (vir: ZKme-2, 34. člen). Naročnik izvajalca vključi v obvezna socialna zavarovanja in plača prispevke po predpisih o zdravstvenem ter pokojninskem in invalidskem zavarovanju (vir: ZKme-2, 35. člen).

Pomoč sosedov, sorodnikov in medsosedska pomoč v kmetijstvu ima svoja pravila; kadar delo ni brezplačno in občasno, gre za zaposlitev ali začasno delo.

Kaj zahteva varnost in zdravje pri delu?

Delodajalec pisno oceni tveganja in sprejme izjavo o varnosti z oceno tveganja (vir: ZVZD-1, 17. člen), delavca usposobi za varno delo ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo in ob uvajanju nove tehnologije, tudi za delo s stroji in FFS (vir: ZVZD-1, 38. člen), zagotovi osebno varovalno opremo ter hrani dokumentacijo o usposabljanju, pregledih delovne opreme in zdravstvenih pregledih (vir: ZVZD-1, 61. člen). Pri delu s FFS upoštevajte delovno karenco; delavci ne smejo na tretirano površino, dokler ta traja (glejte vodnik o karenci).

Besedilo je informativno in ne nadomešča predpisov ali nasveta kmetijske svetovalne službe. Pri dvomu preverite uradni vir, ki je naveden pri posamezni trditvi.