Vodnik

Prodaja z domačega dvora: sledljivost, higiena in majhne količine

Kmetija, ki prodaja pridelke ali izdelke, je nosilec živilske dejavnosti. Za majhne količine lastnih primarnih pridelkov, prodane neposredno kupcem, veljajo olajšave z jasnimi mejami (do 1 ha njiv, jata do 350 nesnic, 10.000 litrov mleka na leto).

Posodobljeno 15. 9. 2026 · približno 5 minut branja

Prodaja zelenjave, sadja, jajc, mleka ali izdelkov s kmetije spada pod živilsko zakonodajo. Ta od vsakega, ki daje živila na trg, zahteva, da ve, od koga je surovino dobil in komu je živilo prodal (vir: Uredba (ES) 178/2002, člen 18). Slovenija je za majhne kmetije določila izjeme: kdor prideluje majhne količine in jih prodaja neposredno, ni zavezan k splošnim higienskim pravilom za obrate, mora pa izpolniti nekaj osnovnih pogojev (vir: Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora, Uradni list RS 96/14). Pravilnik se po sprejetju novih zakonov uporablja do nadaljnjega, dokler ga ne nadomesti nov predpis (vir: PISRS, evidenčni podatki PRAV11900).

Kaj so majhne količine pri pridelkih rastlinskega izvora?

Majhne količine so vse količine, ki jih pridelate na:

• 1 ha njiv ali ekstenzivnih sadovnjakov,
• 0,3 ha rastlinjakov ali intenzivnih sadovnjakov, pri jagodičju (jagode, maline, ameriške borovnice, ribez) pa največ 0,15 ha.

Zajema žita, krompir, zelenjadnice, sadje, oljnice, njivska zelišča ter samonikle plodove in zelišča. Oddajate jih lahko končnemu potrošniku ali lokalni trgovini, ki oskrbuje končnega potrošnika, samo v nepredpakirani obliki; ne smete jih oddajati šolam, vrtcem, bolnišnicam in domovom (vir: Pravilnik o majhnih količinah, 3. in 4. člen).

Pogoji: pridelki niso bili tretirani z nedovoljenimi sredstvi in niso v karenci; oprema, orodje in posoda so čisti; pridelki se do oddaje hranijo v čistih, suhih in po potrebi hladnih prostorih, zaščiteni pred onesnaženjem, soncem in škodljivci (vir: Pravilnik o majhnih količinah, 5. člen).

Kaj so majhne količine pri živilih živalskega izvora?

(vir: Pravilnik o majhnih količinah, 6. do 11. člen). Za vse velja: oddaja na mestu pridelave končnemu potrošniku ali obratu prodaje na drobno, ki neposredno oskrbuje končnega potrošnika.

Kaj je sledljivost en korak nazaj in naprej?

Nosilec živilske dejavnosti mora na zahtevo organa sporočiti, od koga je prejel živilo, krmo ali surovino in komu je živilo dobavil. Obveznost dobavljanja se nanaša na druga podjetja, ne na končne potrošnike (vir: Uredba (ES) 178/2002, člen 18). Za primarno pridelavo rastlinskega izvora slovenski predpis zahteva sistem, ki omogoča takojšnjo evidenco podjetja, ki mu dobavljate; na zahtevo inšpektorja posredujete količino, serijo (če obstaja) in opis proizvoda; podatke hranite dve leti od proizvodnje oziroma prve oddaje (vir: Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede uradnega nadzora in obveznosti nosilcev dejavnosti v primarni proizvodnji živil in krme, Uradni list RS 120/05, 7. člen).

V praksi: pri prodaji trgovini, gostilni, vrtcu ali zadrugi vodite evidenco (datum, kupec, izdelek, količina, serija); pri prodaji na domu ali na tržnici končnim potrošnikom te evidence ne potrebujete, vodite pa evidenco dobaviteljev (seme, sadike, krma, sredstva).

Kje in kdaj registrirate obrat?

• Primarna pridelava rastlinskega izvora: obrat se registrira v registru kmetijskih gospodarstev (RKG); kmetija z vpisom v RKG ta pogoj že izpolnjuje (vir: Uredba UL RS 120/05, 6. člen).
• Predelava, prodaja na drobno, gostinstvo: obrat registrirate pri pristojnem organu (za živila rastlinskega izvora MKGP oziroma UVHVVR, za gostinstvo in prehranska dopolnila ZIRS) najmanj 15 dni pred začetkom obratovanja; spremembe sporočite v 15 dneh (vir: Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili, Uradni list RS 72/10, 9. člen). Obrazec in elektronska vloga sta na strani SPOT "Registracija živilskih obratov".
• Živila živalskega izvora (mesnice, sirarne, predelava mesa): poleg registracije praviloma odobritev obrata po Uredbi (ES) 853/2004; pravila določa Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju živil.

Kaj velja pri predelavi (dopolnilna dejavnost)?

Predelava mleka, mesa, sadja ali zelenjave in prodaja izdelkov je dopolnilna dejavnost na kmetiji. Dovoljenje izda upravna enota na vlogo, v 60 dneh, in ga vpiše v RKG skupaj z vrstami dejavnosti in letnim prihodkom, ki ga nosilec sporoča. Nosilec dovoljenja vodi evidenco E iz priloge uredbe in jo hrani deset let; za predelavo, prodajo in turistično kmetijo z gostinstvom mora vsako leto oddati zbirno vlogo (vir: Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, PISRS URED6074).

V predelovalnem obratu veljajo postopki na načelih HACCP, prilagojeni obsegu dejavnosti: nadzor temperatur, čiščenje, sledljivost surovin in izdelkov, označevanje z rokom in serijo (vir: Uredba (ES) 852/2004, člen 5). Za dopolnilno dejavnost vodite tudi davčne in knjigovodske evidence po davčnih predpisih.

Kaj še spada k prodaji?

• Davčno potrjevanje računov pri gotovinski prodaji, kadar ste zavezanec.
• Označevanje predpakiranih živil: ime, sestavine, količina, rok, poreklo, podatki o proizvajalcu (vir: Uredba (EU) 1169/2011). Majhne količine rastlinskega izvora se prodajajo nepredpakirane.
• Evidenca o poreklu in pridelku za dokazovanje, da prodajate lastne pridelke (setev, spravilo).

Kako to naredite v eKmetu

Zapisi o setvi in spravilu dokazujejo, kaj in koliko ste pridelali, kar je podlaga za sledljivost lastnih pridelkov in za mejo majhnih količin po površini (parcele so prevzete iz RKG, glejte parcele). Nakupe surovin in sredstev beležite v zalogi z dobaviteljem, dovoljenja, registracije in analize pa shranite v dokumente. Evidenco kupcev pri prodaji podjetjem vodite ločeno; eKmet prodajnih evidenc ne pokriva.

Besedilo je informativno in ne nadomešča predpisov ali nasveta kmetijske svetovalne službe. Pri dvomu preverite uradni vir, ki je naveden pri posamezni trditvi.