Vodnik

Karenca: kaj pomeni in kako jo upoštevate

Karenca je čas med zadnjo uporabo FFS in spravilom pridelka. Določena je v registraciji sredstva, zapisana na etiketi in različna za vsako rastlino.

Posodobljeno 22. 8. 2026 · približno 4 minute branja

Karenca je čas, ki mora preteči od zadnje uporabe fitofarmacevtskega sredstva do spravila pridelka. Določena je v postopku registracije sredstva in zapisana na etiketi ter v navodilu za uporabo, za vsako kmetijsko rastlino posebej. Ločena od nje je delovna karenca, ki pove, kdaj smejo na tretirano površino spet delavci ali rejne živali.

Kaj pomeni karenca in kaj delovna karenca?

V slovenskih predpisih s področja FFS je karenca (čakalna doba) opredeljena kot "čas, ki mora preteči od zadnjega nanašanja FFS do spravila ali žetve tretiranih rastlin in rastlinskih proizvodov", delovna karenca pa kot "čas po uporabi določenega FFS, v katerem nista dovoljena dostop in delo na tretirani površini, polju ali zaprtem prostoru" (vir: Pravilnik o zahtevani dokumentaciji za registracijo in oceno FFS, 2. člen, Uradni list RS 31/2002). [PREVERI: ali je Pravilnik o zahtevani dokumentaciji za registracijo in oceno FFS (Ur. l. RS 31/02) še v veljavi; če ne, opredelitev karence navežite na veljavni predpis.]

Veljavni Pravilnik o uporabi FFS delovno karenco opredeljuje kot "čas, ki mora preteči od tretiranja posevka ali nasada do vstopa delavcev ali rejnih živali na območje tretirane površine" (vir: Pravilnik o uporabi FFS, 2. člen).

Poenostavljeno: karenca varuje pridelek in tistega, ki ga bo pojedel. Delovna karenca varuje človeka in žival, ki gre na njivo.

Kje je karenca zapisana?

Karenca izhaja iz registracije sredstva. Uredba (ES) 1107/2009 med zahtevami, ki jih registracija po potrebi vključuje, izrecno našteva "največji odmerek na hektar pri vsakem nanašanju", "razdobje med zadnjo uporabo in spravilom pridelka" in "največje število nanašanj na leto". Med zahtevami, ki jih registracija lahko vsebuje, so tudi obdobje med nanašanji, obdobje med zadnjim nanašanjem in porabo rastlinskega proizvoda ter delovna karenca (vir: Uredba (ES) 1107/2009, člen 31).

Za kmeta to pomeni tri zanesljive vire, po vrsti: etiketa in navodilo za uporabo na embalaži, odločba o registraciji in javni register FFS, ki ga vodi UVHVVR in v katerem so karence navedene po posameznih kmetijskih rastlinah (vir: Register FFS).

Nasvet soseda, lanska navada ali podatek za podobno sredstvo niso vir. Karenca je vezana na konkreten pripravek in konkretno rastlino.

Zakaj se karenca razlikuje od rastline do rastline?

Ker se razlikuje pot sredstva skozi rastlino in čas, v katerem njegovi ostanki padejo pod dovoljene meje. Zato ima isti pripravek lahko eno karenco za jablano in drugo za kapusnice, ali pa je za eno rastlino sploh ni.

V registru FFS zato pri istem sredstvu naletite na zapise, kot so "jablana: karenca ni potrebna", "kapusnice: karenca ni potrebna" ali "zagotovljena z načinom uporabe" (vir: Register FFS). Zadnja formulacija pomeni, da narava uporabe (na primer čas ali način nanosa) sama po sebi poskrbi, da med zadnjim tretiranjem in spravilom preteče dovolj časa. Ne pomeni, da karenca ne obstaja.

Kaj velja, če delovna karenca ni navedena?

Pravilnik o uporabi FFS je tu jasen: "Če ima FFS določeno delovno karenco, je treba v času njenega trajanja omejiti dostop delavcem oziroma rejnim živalim na tretirane površine. Delovna karenca je navedena na etiketi in v navodilu za uporabo FFS. Če delovna karenca ni navedena na etiketi in v navodilu za uporabo FFS, je treba pred dostopom na tretirane površine počakati, da se škropilna brozga na tretiranih rastlinah oziroma tretirani površini posuši." (vir: Pravilnik o uporabi FFS, 12. člen)

Pri javnih površinah pravilnik določa še dodatno varovalko: če delovna karenca ni navedena, mora biti tretirano območje zavarovano najmanj 12 ur od končanega tretiranja.

Kako karenco upoštevate v evidenci?

Karence ni treba računati v evidenco, treba pa je imeti oba datuma, iz katerih je razvidna. To sta datum zadnjega tretiranja in datum spravila pridelka.

Uradni obrazec za evidenco o uporabi FFS to predvideva. V glavi obrazca iz Priloge 1 Pravilnika o uporabi FFS je polje "Datum spravila pridelka (po rastlinski vrsti, če jih je več)", v preglednici pa sta datum in ura vsakega ukrepa (vir: Priloga 1 Pravilnika o uporabi FFS). Kdor vodi tudi evidenco spravila, ima s tem preverljivo sled: kdaj je bilo zadnjič tretirano in kdaj pobrano.

Ker sme biti FFS uporabljeno le v odmerkih in časovnih razmikih z etikete, je vredno v evidenco zapisati tudi zaporedje tretiranj v sezoni. Iz njega je razvidno, ali je bilo upoštevano največje število nanašanj in razmik med njimi.

Kako to naredite v eKmetu

eKmet vsakemu zapisu o škropljenju pripiše datum in uro, spravilo pa je svoja vrsta zapisa, tako da sta oba datuma na istem mestu in vezana na isto parcelo (glejte glasovni vnos in evidenco). Aplikacija karence ne izračunava in ne postavlja svojih rokov, ker je merodajna etiketa konkretnega sredstva. Ob izvozu sta datum zadnjega tretiranja in datum spravila v poročilu vidna skupaj (glejte izvoz).

Besedilo je informativno in ne nadomešča predpisov ali nasveta kmetijske svetovalne službe. Pri dvomu preverite uradni vir, ki je naveden pri posamezni trditvi.