Vodnik

Analiza tal in gnojilni načrt: kdo ju potrebuje in kaj vsebujeta

Pri intervencijah KOPOP_NV in KOPOP_BK (po navodilih k evidencam tudi LOPS) morata biti analiza tal in petletni gnojilni načrt izdelana za vse GERK, na katerih uporabljate mineralna gnojila, in to najpozneje do roka za oddajo zbirne vloge.

Posodobljeno 15. 9. 2026 · približno 3 minute branja

Analiza tal in gnojilni načrt sta dokumenta, ki ju kmetija ne pošilja agenciji, mora pa ju znati pokazati ob pregledu na kraju samem. Zahteva izhaja iz Uredbe o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti in je podrobneje opisana v navodilih k enotnim evidencam (vir: Uredba o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000, 15. člen; Evidence SKP, Razdelek A, ZV-2026).

Kdo mora imeti analizo tal in gnojilni načrt?

Upravičenci v intervencijah KOPOP_NV (naravni viri) in KOPOP_BK (biotska raznovrstnost in krajina), in sicer za vse GERK, na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila. Če na GERK uporabljate samo organska gnojila, analiza tal in gnojilni načrt nista potrebna, morate pa voditi evidenco o uporabi organskih in mineralnih gnojil (obrazec O10) (vir: Uredba o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, 15. člen, 1. odstavek). Navodila k enotnim evidencam enako zahtevo navajajo tudi za intervencijo LOPS (vir: Evidence SKP, Razdelek A, ZV-2026).

Analize tal in gnojilnega načrta ne potrebujejo upravičenci, ki so vključeni samo v operacije HAB, MET, STE, HABM, MOKR_BAR, SUHI_KTP, VTSA, S50, GRB, MEJ, ITRV, VTR in SUHA_TRAV, ali samo v operacije PS_GOV, PS_PRAP in PS_DROB (vir: Uredba o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, 15. člen, 2. in 3. odstavek).

Za operacije integrirane pridelave (IPP, IPZ, IPH, IPSO, IPG) veljajo zahteve iz tehnoloških navodil pravilnika o integrirani pridelavi (vir: isti člen, 4. odstavek).

Kaj mora vsebovati analiza tal in koliko časa velja?

Analiza se izdela za parametre pH, fosfor (P), kalij (K) in organsko snov. Za trajno travinje analiza na organsko snov ni potrebna (vir: Uredba o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, 15. člen, 1. odstavek). Veljavnost analize tal je pet let (vir: isti člen, 5. odstavek). Ena analiza lahko pokriva več GERK, če so tla primerljiva; pri vzorčenju upoštevajte navodila laboratorija in svetovalne službe.

Kaj je gnojilni načrt in koliko časa velja?

Gnojilni načrt je petleten in se izdela na podlagi veljavne analize tal (vir: Uredba o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, 15. člen, 1. in 5. odstavek). Upošteva pričakovane pridelke in kolobar ter določi potrebe po hranilih po GERK in kulturi; ker je vezan na kolobar, se ob večjih spremembah kultur smiselno posodobi. Ko izdelate novo analizo tal, na njeni podlagi obnovite tudi načrt.

Do kdaj ju morate imeti in kje ju dobite?

Analizo tal in gnojilni načrt morate imeti izdelana najpozneje do roka za oddajo zbirne vloge za tekoče leto (vir: Uredba o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, 15. člen, 7. odstavek). Analizo opravijo pooblaščeni laboratoriji, gnojilni načrt pa običajno pripravi kmetijska svetovalna služba (KGZS). Gnojilne načrte hranite na kmetijskem gospodarstvu (vir: isti člen, 6. odstavek) skupaj z evidencami o delovnih opravilih, deklaracijami za gnojila in računi (vir: Evidence SKP, Razdelek A, ZV-2026). Agencija analize tal preverja z upravnim pregledom prek evidence laboratorijev in s pregledom na kraju samem, gnojilne načrte pa s pregledom na kraju samem (vir: isti člen, 8. odstavek).

Kako to naredite v eKmetu

Analizo tal in gnojilni načrt naložite v razdelek dokumenti in ju pripnete parcelam, ki jih pokrivata; datum dokumenta je datum vzorčenja oziroma izdelave, tako da vidite, kdaj poteče petletna veljavnost. Ob pregledu ju najdete pri parceli skupaj z zgodovino gnojenj. Gnojenja, ki jih vnesete, se ob izvozu izpišejo v obliki obrazca O10, s katerim dokazujete skladnost z načrtom.

Besedilo je informativno in ne nadomešča predpisov ali nasveta kmetijske svetovalne službe. Pri dvomu preverite uradni vir, ki je naveden pri posamezni trditvi.