Pojem

Dobra kmetijska praksa pri gnojenju

Dobra kmetijska praksa pri gnojenju pomeni gnojiti v skladu s potrebami rastlin: ob pravem času, z ustreznim gnojilom in odmerkom ter na ustrezen način.

Posodobljeno 22. 8. 2026

Dobra kmetijska praksa pri gnojenju je skupek pravil, po katerih gnojila uporabljate v skladu s potrebami rastlin, tako da hranila izkoristijo rastline in ne končajo v vodah ali zraku. Nitratna direktiva zahteva, da države sprejmejo kodeks dobre kmetijske prakse (4. člen in Priloga II Direktive 91/676/EGS), slovenska uredba pa predpisuje, da se gnojila uporabljajo v skladu s potrebami rastlin (13. člen).

Zakaj je pomembno

Smernice za izvajanje nitratne uredbe to zahtevo razložijo v treh točkah: gnojite ob pravem času, z ustreznim gnojilom in odmerkom dušika ter na ustrezen način. Ob pravem času pomeni v času rasti, ko rastline dušik dejansko potrebujejo, in ne na zalogo, ker se nitrat hitro izpira; pri koruzi je zato večji del dušika smiselno dati ob dognojevanju. Odmerek prilagodite potrebam rastlin, pri čemer pomagajo strokovna priporočila, hitri talni testi in Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje.

Kodeks po direktivi pokriva tudi obdobja, ko gnojenje ni primerno, gnojenje na strmih, zamrznjenih ali z vodo nasičenih tleh, razdaljo do vodotokov, zmogljivost skladišč za živinska gnojila, enakomeren raztros, kolobar in vodenje evidenc o gnojenju. Uredba zahteva enakomeren raztros gnojil po površini (14. člen), Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje pa priporočajo, da vsebnost hranil v tleh z analizo tal preverite vsakih pet let.

Kje v eKmetu

Zapis gnojenja v eKmetu hrani datum, gnojilo, količino in parcelo, pri gnojilih v zalogi pa lahko vpišete delež dušika, ki se informativno sešteje na zgodovini parcele (/navodila/zaloga).

Besedilo je informativno in ne nadomešča predpisov ali nasveta kmetijske svetovalne službe. Pri dvomu preverite uradni vir, ki je naveden pri posamezni trditvi.