Pojem

Nitratna direktiva

Nitratna direktiva (91/676/EGS) varuje vode pred nitrati iz kmetijstva; v Sloveniji jo izvaja uredba z mejo 170 kg N/ha iz živinskih gnojil in prepovedmi gnojenja.

Posodobljeno 22. 8. 2026

Nitratna direktiva je Direktiva Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Njen cilj je zmanjšati onesnaževanje voda z nitrati iz kmetijstva in preprečiti nadaljnje onesnaževanje (1. člen). V Sloveniji jo prenaša Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, pri čemer je celotno ozemlje države opredeljeno kot ranljivo območje (3. člen uredbe).

Zakaj je pomembno

Zavezanci so vsa kmetijska gospodarstva, ki gnojijo ali pri katerih nastajajo živinska gnojila (4. člen). Letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva (5. člen), iz organskih gnojil na posamezno enoto rabe pa 250 kg N/ha (13. člen). Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih brez zelene odeje prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, z mineralnimi dušikovimi gnojili prav tako, razen za ozimine in rastlinjake (8. in 9. člen); gnojenje je prepovedano tudi na poplavljenih, zasneženih in zamrznjenih tleh (10. člen).

Gospodarstvo, ki z živinskimi gnojili vnese več kot 350 kg N na leto in hkrati presega 140 kg N/ha, mora v pisni obliki voditi seznam gnojenih enot rabe ter količino, čas in vrsto uporabljenih gnojil (13. člen). Pojasnila z izračuni so v Smernicah za izvajanje zahtev varstva voda.

Kje v eKmetu

Vsako gnojenje v eKmetu zabeležite po GERK-u z vrsto gnojila, količino, enoto in datumom; aplikacija ne računa bilance dušika in ne presoja mejnih vrednosti.

Besedilo je informativno in ne nadomešča predpisov ali nasveta kmetijske svetovalne službe. Pri dvomu preverite uradni vir, ki je naveden pri posamezni trditvi.