Pojem

Gnojilni načrt

Gnojilni načrt je načrt gnojenja na podlagi analize tal, kolobarja in pričakovanih pridelkov; v KOPOP je obvezen in petleten, analiza tal velja pet let.

Posodobljeno 22. 8. 2026

Gnojilni načrt je dokument, ki na podlagi analize tal in popisa pridelave (njivski kolobar za pet let, raba travinja, trajni nasadi) s pričakovanimi pridelki in odvzemom hranil načrtuje vnos hranil z živinskimi in mineralnimi gnojili (Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje, MKGP 2011). Cilj je postopno doseči in ohraniti dobro preskrbljenost tal s hranili.

Zakaj je pomembno

V KOPOP_NV in KOPOP_BK morate imeti analizo tal in gnojilni načrt za vse GERK-e, na katerih uporabljate mineralna gnojila; analiza obsega pH, fosfor, kalij in organsko snov, velja pet let, gnojilni načrt je petleten in ga hranite na kmetiji (14. člen Uredbe o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti). Če uporabljate samo organska gnojila, namesto načrta vodite evidenco uporabe gnojil.

Nitratna uredba zahteva gnojenje v skladu s potrebami rastlin, ki jih določijo pričakovani pridelki, tla in podnebje, in postavlja mejne vrednosti letnega vnosa dušika po kulturah (13. člen). Smernice za izvajanje nitratne uredbe svetujejo, da si okvirni gnojilni načrt za dušik izdelate v vsakem primeru, ker šele iz njega razberete, ali pričakovani pridelek zahteva tudi gnojilni načrt, kot ga predpisuje uredba. Dušik odmerjate vsako leto po potrebah kulture.

Kje v eKmetu

Gnojilni načrt in analize tal kot datoteke priložite parceli v Dokumentih, izvedena gnojenja pa se iz zapisov izpišejo na obrazec O10 (/navodila/izvoz).

Besedilo je informativno in ne nadomešča predpisov ali nasveta kmetijske svetovalne službe. Pri dvomu preverite uradni vir, ki je naveden pri posamezni trditvi.